Kako pomanjkanje spanja dejansko vpliva na imunski sistem?

Kompleksno delovanje imunskega sistema

Naše telo je zapleten stroj. Imunski sistem za svoje delovanje izkorišča različne dele telesa. V nadaljevanju bomo raziskali nekaj mehanizmov, ki premalo spanja povezujejo s šibkejšim delovanjem imunskega sistema.

Citokini

Citokini so beljakovine, ki igrajo pomembno vlogo v celičnem signaliziranju – komunikaciji med različnimi celicami v telesu. Kot ste najbrž tudi že sami ugotovili, pa je delovanje imunskega sistema seveda povezano s tem, kako učinkovito celice med seboj komunicirajo … In ker citokini nastajajo in se tudi sproščajo v telo, medtem ko spimo, so naše možnosti za borbo proti infekcijam in vnetjem precej slabše, če ne spimo dovolj.

Energija

Imunski sistem seveda potrebuje dovolj energije, da deluje, kajne? Seveda, povsem logično. Kaj pa mnogi najbrž ne vedo, pa je dejstvo, da se energetski resursi po telesu razporejajo, medtem ko spimo. Celice imunskega sistema se umaknejo iz cirkulacije, »počivajo« v bezgavkah in se pripravijo na še en dan dela več. Če ta proces zmotimo s premalo spanja, celice ne morejo delovati optimalno. Hkrati pa spanje povzroči tudi hormonske spremembe v telesu, ki nam omogočajo, da imunski sistem dodatno energijo črpa iz mišic.

Hormoni

Nivo 3 zelo pomembnih hormonov v našem telesu – kortizola, adrenalina in melatonina – se spremeni med spanjem. Nivo kortizola in adrenalina se zniža, melatonin pa se zviša, kar povzroča tudi zmanjšanje števila molekul, ki povzročajo vnetje v telesu.

Protitelesa in celice v borbi proti infekcijam

V obdobjih premalo spanja se število protiteles in celic, ki se borijo proti različnim infekcijam, zmanjša. Manj »municije« za borbo proti infekcijam pa seveda pomeni, da ta borba traja dlje časa – podobno kot denimo manjše število delavcev povzroči, da gradnja hiše traja dlje.

Ene izmed teh celic so tudi t. i. celice T, ki opravljajo več funkcij pri delovanju imunskega sistema. Študije so pokazale, da celice T delujejo bolj učinkovito pri ljudeh, ki spijo dovolj – denimo, da se bolje odrežejo pri pritrjevanju na in ubijanju okuženih celic.

Posledice

Sedaj, ko vemo vsaj malce več o tem, kako pomanjkanje spanja vpliva na imunski sistem, je čas, da raziščemo še, kaj se pravzaprav zgodi telesu, ko je imunski sistem šibkejši.

Virusne infekcije se upirajo bolj učinkovito

Šibek imunski sistem se seveda ne more boriti proti infekcijam tako učinkovito kot sicer. Zato pogosteje zbolimo s prehladi, gripo in podobnimi pogostimi infekcijami. Tudi simptomi so lahko močnejši, ko se imunski sistem ne bori tako učinkovito, pa tudi dlje traja, da ozdravimo.

Dolgoročno zdravje

Spanje vpliva na številne procese, ki regulirajo delovanje našega telesa. Tako vpliva na krvni pritisk, sladkor v krvi, vnetja in proizvodnjo hormonov. Ko ti procesi dolgoročno ne delujejo optimalno (vrednosti so neuravnovešene, prenizke ali previsoke), povzročajo različne zdravstvene težave, kot so bolezni srca in ožilja, prebavne težave in duševne bolezni. Pomanjkanje spanja so znanstveniki povezali tudi z večjim tveganjem za nekatere vrste rakavih obolenj.

Dovolj spanja

Koliko spanja torej potrebujemo, da ohranjamo močen imunski sistem in dolgoročno zdravje? Odvisno od starosti in nekaterih drugih pomembnih dejavnikov, kot sta denimo življenjski slog in kakovost spanja. V splošnem pa v različnih obdobjih življenja potrebujemo toliko ur spanja:

• novorojenčki (0–3 meseci): 14–17 ur
• dojenčki (4–12 mesecev): 12–15 ur
• malčki (1–2 leti): 11–14 ur
• predšolski otroci (3–5 let): 10–13 ur
• šolarji (6–13 let): 9–11 ur
• najstniki (14–17 let): 8–10 ur
• odrasli (18–65 let): 7–9 ur
• starejši (več kot 65 let): 6–8 ur